HOMEPAGE
SITEMAP
Central Europen Centre for Women and Youth in Science
Na Institutu "Jožef Stefan" smo v sodelovanju s Srednjeevropskim centrom za ženske in mlade v znanosti pripravili razstavo Doktorice računalništva in informatike v Sloveniji. K sodelovanju smo povabili vse doktorice računalništva in informatike, ki so doktorirale na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru. Vabimo vas, da si pogledate, kako o svojem poklicu in o tem, kako je biti ženska v znanosti, razmišljajo nekatere izmed njih. Otvoritev razstave bo 18. 4. 2006 ob 15.00 v avli Instituta "Jožef Stefan" na Jamovi 39 v Ljubljani. Razstava bo na Institutu "Jožef Stefan" do 21. 4. 2006, nato pa bo gostovala po fakultetah, institutih, vladnih uradih, gimnazijah, knjižnicah ipd. Sprejemamo predloge, kje bi lahko še lahko razstavljali. Na tej spletni strani bodo objavljeni kraji in datumi razstave. Vabimo vas, da jo večkrat obiščete in pogledate, kje se razstava trenutno nahaja in si jo ogledate. Projekt so pripravile: dr. Dunja Mladenič, Darja Brodnik, Dalija Sega
Komisija za uveljavitev vloge žensk v znanosti je v letih 2001, 2002 in 2003 spremljala podatke o bruto plačah v javnih raziskovalnih zavodih, ločeno po spolu, izobrazbi in nazivih. Številčni podatki so prikazani tabelarično in grafično. K zbranim podatkom je Komisija pripravila tudi komentar z razlago.


Zaradi nevšečnosti, ki jih raziskovalcem povzročajo potovanja v tujino, se je Evropska komisija odločila, da ustanovi Evropsko mrežo mobilnostnih centrov, poznanih kot ERA-MORE (European Research Area-MObile REsearchers). Mrežo sestavljajo organizacije, ki omogočajo pomoč raziskovalcem in njihovim družinam, pred, med in po potovanjih v tujino.


URAD ZA ENAKE MOŽNOSTI VLADE RS v svojem drugem poročilu navaja, da se delež žensk, ki dokončajo podiplomski študij postopno zvečuje. Rezultati podiplomskega študija, ki se izboljšujejo, med drugim zrcalijo novo sistemsko ureditev podiplomskega izobraževanja (omogočanje neposrednega študija za doktorat ter sodelovanje raziskovalnih inštitutov pri izvajanju podiplomskih študijskih programov in uvedba statusa mladih raziskovalcev in raziskovalk, ki jim omogoča brezplačno nadaljevanje študija tudi po diplomi). V obdobju od leta 1945 do leta 1992 je znašal delež doktoric znanosti le 19.3%, v letih 1993-1996 pa se je gibal med 33,2 in 37,2%, prav tako se je povečal delež magister in specialistk.
V Sloveniji problematika usklajevanja delovnega in zasebnega življenja, tradicionalno ženska tema, doslej ni bila prav aktualna niti na političnem niti na medijskem prizorišču. Mediji so ji posvečali pozornost zlasti na tak način, da so vidnejše predstavnice ženskega spola, ki so prodrle v politiki, znanosti ali gospodarstvu, nujno povprašali po tem, kako uspejo uskladiti številne delovne obveznosti s skrbjo za družino, otroke, gospodinjstvo, moža … Slovenija slovi kot država z enim od najdaljših porodniških dopustov v Evropi in z dobro organizirano in razvejano mrežo javnih vrtcev. In kot država z enim najvišjih odstotkov polno zaposlenih žensk, ki se (vsaj javno) prav nič ne pritožujejo nad svojo dvojno obremenjenostjo: z delovnimi in z družinskimi obveznostmi. Kot da za Slovenke ne velja teza, ki jo je leta 1974 postavila Ann Oakley v svoji slavni Gospodinji: Zakon in gospodinjenje sta temeljni oviri za spolno enakopravnost v poklicih. Še več, iz svoje dvojne obremenjenosti so mnoge Slovenke naredile vrlino, gospostvo žrtve. Zato usklajevanje kariere in družinskega življenja v Sloveniji ni viden problem. Pa bi moral biti. Na primer podatki o koriščenju bolniškega dopusta za nego družinskega člana kažejo na velik razkorak med spoloma. Ženske so bile leta 2003 odsotne z dela zaradi nege družinskega člana skoraj šestkrat pogosteje kot moški (ženske 513.609 dni, moški 87.237 dni). V zadnjih letih je postala vidna skrita diskriminacija žensk pri zaposlovanju, saj delodajalci zahtevajo določena zagotovila v zvezi z načrtovanjem družine in materinstvom. Nadalje, statistike kažejo, da se ženske zaposlujejo v feminiziranih sektorjih, za katere je značilen nižji dohodek, in da, kljub povprečno višji stopnji izobrazbe, ne zasedajo vodilnih položajev v takem številu kot moški. Stopnja anketne brezposelnosti kaže trend večjega naraščanja brezposelnosti žensk v primerjavi z moškimi, še posebno med mladimi ženskami: medtem ko je bila za moške ocena brezposelnosti za leto 2003 13,1 odstotna, je bila za mlade ženske 18,7 odstotna.
Osrednje teme okrogle mize zadevajo razkrivanje in odpravljanje (skritih) ovir za ženske v znanosti bodo: usklajevanje poklicnih/kariernih in družinskih obveznosti, stereotipi in negativni predsodki o ženskah v akademskem okolju, spolna nevtralnost in merjenje kakovosti dela v znanosti & raziskovanju, primeri dobrih praks v posameznih okoljih / izmenjava izkušenj. Okrogla miza bo organizirana pod okriljem 11. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo, ki bo potekal od 18. do 20. oktobra 2005 v Ljubljani, in Evropske pobude za raziskovalce, ki bo potekala med junijem in novembrom 2005 po Evropi, in sicer pod pokroviteljstvom Evropske komisije.
Prispevek na okrogli mizi "Mladina in znanje za prihodnost" Ljubljana, 21. januar 2005


linkek
műszaki tudomány
természettudomány
orvostudomány
agrártudomány
társadalomtudomány
bölcsészettudomány
multidiszciplináris
linky
prírodné vedy
lekárske vedy
poľnohospodárske vedy
sociálne vedy
humanistične vede
integrované vedné disiplíny
Central European Centre for Women and Youth in Science is a project funded by the European Commission
under Framework Programme 6 in the Structuring the ERA specific programme.